AVSTRO-OGRSKI ULTIMAT SRBIJI

Pouboju prestolonaslednika Franc Ferdinanda je Avstro-Ogrska 23.7.1914 vro~ila Srbiji ultimat, v katerem je zahtevala, da v 48 urah stori naslednje:
-obsodi in onemogo~i sovra`no propagando proti Avstro-Ogrski,
-prepove proti avstroogrske organizacije,
-"o~isti" prosvetni in pedago{ki kader,
-dovoli, da policijski organi avstroogrske monarhije skupaj s srbskimi organi izvedejo preiskavo proti "zarotni{kim" organizacijam.


Srbija je, tudi na pritisk zaveznic-sil Antante,`e 25.7.1914, {e pred iztekom 48. urnega ultimata, pristala na vse to~ke, razen zadnje - preiskave tujih organov na srbskemu ozemlju.


Avstro-Ogrska je v uboju prestolonaslednika Ferdinanda videla dober razlog, da za~ne osvajalno vojno na Balkanu in sicer v obra~unu s Srbijo, ki je bila nosilka ideje o zdru`itvi ju`nih zasu`njenih Slovanov. Zato je izrabila delno srbsko zavrnitev zahtev ultimata in 28.7.1914 je napovedala Srbiji vojno.
Dejansko je na odlo~itev o vojni napovedi izredno vplivala Nem~ija, ki je pod pritiskom militantnih krogov svoje generalitete podpirala in pritiskala na Avstrijo za za~etek vojne na Balkanu.
Vojna napoved Avstro-Ogrske Srbiji je pomenilo za~etek 1. svetovne vojne, v kateri je od 1914 do 1918 bilo vpletenih 36 od 54 takratnih dr`av sveta, v kateri je sodelovalo 70 miljonov mobiliziranih vojakov i v kateri je bilo ubitih, ranjenih in vsled vojne obolelih okoli 9 miljonov ljudi.